NOVA DEFINICIJA ZDRAVJA
Sodobna medicina opredeljuje zdravje kot ˝nenavzočnost bolezni˝. Lahko smo nenehno utrujeni, trpimo za glavoboli, ne moremo se zbrati, imamo težave s prebavo - toda zdravnik zatrjuje, da so rezultati preiskav normalni, da nimamo povišanega krvnega pritiska, tudi z našim holesterolom je vse v redu, ni razloga za preplah. Zdravi smo.
Toda zdravje je več kot samo to. Zdravje je čvrsta energija, bistrost duha, odpornost proti stresu in okužbam, čustveno ravnovesje, zdravi lasje, dobra telesna kondicija in vzdržljivost, mladostnost in seveda nenavzočnost bolezni
Večina tega, kar danes opisujejo z izrazom skrb za zdravje, pomeni pravzaprav skrb za bolezen. Enako velja tudi za ˝zdravstveno˝ zavarovanje in ˝zdravstvene˝ usluge, saj te niso namenjene zdravim, temveč bolnim. Oskrbujejo ležeče bolnike, tiste, ki so priklenjeni na posteljo. Ko jim uspe ležečega spet spraviti pokonci, je njihov posel končan
Funkcionalna medicina
Izraz, ki se je v slovarje vrinil v devetdesetih letih, pomeni skrb za ohranjanje polne delovne zmogljivosti posameznika. Sami najbolje vemo, kdaj dobro delujemo, kdaj so naše misli jasne, kdaj je naše telo v dobri kondiciji.
Ideja funkcionalne medicine izhaja iz vizij dvakratnega Nobelovega nagrajenca, dr. Linusa Paulinga, o medicini prihodnosti. Med svojimi številnimi znanstvenimi prispevki k sodobni medicini je spoznal, da je za prihodnost medicine potrebna zdrava in kakovostna prehrana posameznika, saj ta vpliva na pravilno delovanje telesnega kemizma. To je imenoval ortomolekularna medicina, ki je postala splošno znana pod imenom optimalna prehrana. Zastavlja nam ključno vprašanje: kaj naj jemo, pijemo in dihamo, da bomo lahko polno delovali?
Pri pravem holističnem pristopu moramo k pojmu >funkcionalno zdravje< dodati še pomen telesne vadbe, telesne drže ter duševne, čustvene in duhovne razsežnosti.
Kaj je zdravje?
Zdravje je odlično počutje organizma, ki deluje s polno zmogljivostjo in je zmožnost pozitivnega prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam v našem življenju.
Dejstvo je, da današnja medicina izgublja boj proti boleznim 21. stoletja in da se iz obdobja farmacevtske medicine selimo v obdobje prehranske medicine. Bistvena sprememba bo v skrbi za zdravje, saj bo poudarek na ohranjanju zdravja in ne na preprečevanju bolezni. Že Thomas Edison je rekel, da zdravnik prihodnosti ne bo zdravil z zdravili, ampak bo v bolniku vzbudil zanimanje za ohranjanje svojega telesa, zdravo prehrano in odkrivanje ter preprečevanje vzrokov bolezni.
Za piko na i pa omenimo še stroške – ti so za dosego istih rezultatov pri zdravljenju bolezni, motenj in poškodb praviloma veliko večji kot pri kompleksni skrbi za zdravje, mladost in vitalnost s pomočjo preventive.