Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomankanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov – OKSIDACIJE
Asea - daje vrhunske rezultate!
STRES pospešuje poškodbe endotela in nastanek ateroskleroze
Vir: dr.Radovan Starc
Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas.
Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije STRES.
Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, če se naučimo živeti s stresom.
Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg . Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. V medicini je izraz STRES uvedel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Kaže na psihosomatski mehanizem, s katerim človek reagira na napore, utrujenost, razočaranje, jezo. Različni dražljaji v telesu povzročajo skoraj enako biološko reakcijo. Če je dražljaj premočan ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo.
V posebnih okoliščinah lahko odgovor na stres povzroči bolezen. Klinično značilno vedenje za pojav stresa zaradi ločitve oz. izgube je depresija. Stres zaradi ločitve oz. izgube ima osnovno vlogo pri nekaterih psihosomatskih oblikah bolezni prebavil.
Poleg rane na želodcu in dvanajstniku sodeluje kronični stres tudi pri nastanku bolezni srca in ožilja. Pomemben je pri nastanku ishemične bolezni srca, pri zvišanem krvnem tlaku in velikih vrednostih maščob v krvi, pri bronhialni astmi in nekaterih kožnih boleznih.
Za današnji čas ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. *
Poleg psihičnega stresa nam škodujeta tudi fizični in kemični stres.
Fizični stres pomeni obremenitve telesa pri športu, težkem delu, poškodbe, rane, zlomi.
Kemični stres nas obkroža skozi onesnažen zrak, UV sevanje in škodljive aditive, ki jih zaužijemo z vodo in hrano.
Vsi antistresni programi v Sloveniji preprečujejo škodljivo delovanje psihičnega stresa. Naš program vas zaščiti pred škodljivim delovanjem vseh vrst stresov.
Antistres paket vas oskrbi s energijo in poskrbi za ravotežje med antioksidanti in prostimi radikali.
Kadar se ravnotežje poruši, kar imenujemo oksidativni stres, pride do poškodb celičnih struktur, ki so najpogostejši vzrok za staranje, degenetativne bolezni, rakava obolenja in druge bolezni.
Asea - daje vrhunske rezultate!
STRES pospešuje poškodbe endotela in nastanek ateroskleroze
Vir: dr.Radovan Starc
Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas.
Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije STRES.
Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, če se naučimo živeti s stresom.
Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg . Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. V medicini je izraz STRES uvedel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Kaže na psihosomatski mehanizem, s katerim človek reagira na napore, utrujenost, razočaranje, jezo. Različni dražljaji v telesu povzročajo skoraj enako biološko reakcijo. Če je dražljaj premočan ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo.
V posebnih okoliščinah lahko odgovor na stres povzroči bolezen. Klinično značilno vedenje za pojav stresa zaradi ločitve oz. izgube je depresija. Stres zaradi ločitve oz. izgube ima osnovno vlogo pri nekaterih psihosomatskih oblikah bolezni prebavil.
Poleg rane na želodcu in dvanajstniku sodeluje kronični stres tudi pri nastanku bolezni srca in ožilja. Pomemben je pri nastanku ishemične bolezni srca, pri zvišanem krvnem tlaku in velikih vrednostih maščob v krvi, pri bronhialni astmi in nekaterih kožnih boleznih.
Za današnji čas ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. *
Poleg psihičnega stresa nam škodujeta tudi fizični in kemični stres.
Fizični stres pomeni obremenitve telesa pri športu, težkem delu, poškodbe, rane, zlomi.
Kemični stres nas obkroža skozi onesnažen zrak, UV sevanje in škodljive aditive, ki jih zaužijemo z vodo in hrano.
Vsi antistresni programi v Sloveniji preprečujejo škodljivo delovanje psihičnega stresa. Naš program vas zaščiti pred škodljivim delovanjem vseh vrst stresov.
Antistres paket vas oskrbi s energijo in poskrbi za ravotežje med antioksidanti in prostimi radikali.
Kadar se ravnotežje poruši, kar imenujemo oksidativni stres, pride do poškodb celičnih struktur, ki so najpogostejši vzrok za staranje, degenetativne bolezni, rakava obolenja in druge bolezni.